Top news
/ ///Izjava hrvaškega Ministrstva za zunanje in evropske zadeve glede nadaljnjih postopkov v zvezi z arbitražno sodbo: “Znali bomo odgovoriti na slovenske poteze”

Izjava hrvaškega Ministrstva za zunanje in evropske zadeve glede nadaljnjih postopkov v zvezi z arbitražno sodbo: “Znali bomo odgovoriti na slovenske poteze”

hrvaska zunanje ministrstvo

Hrvaška z nesprejemanjem in neizvajanjem arbitražne odločitve ne krši odredb pravnega reda Evropske unije, in zaradi tega ne vidi razloga, da bi Slovenija začela kakršenkoli postopek proti Zagrebu na Sodišču EU-ja, v kolikor pa Slovenija to stori, bo Hrvaška znala odgovoriti, poudarja hrvaško Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.

Slovenski minister za zunanje zadeve Karl Erjavec je v petek v parlamentu dejal, da bo Hrvaška prej ali slej spremenila stališče o tej sodbi in da njegovo ministrstvo pripravlja tožbo proti Hrvaški na evropskem sodišču. Najavil je, da bi lahko Slovenija že konec februarja EU-ju dostavila predlog tožbe in pripadajočo dokumentacijo.

“Z nesprejemanjem arbitražne odločitve oziroma njenim neizvajanjem iz jasnih razlogov Republika Hrvaška ne krši odredbe pravnega reda oziroma prava Evropske unije, zaradi tega ne vidimo razloga, niti povoda, da bi Slovenija začela kakršenkoli postopek proti Hrvaški na Sodišču Evropske unije”, je poudarilo v petek za Hino Ministrstvo za zunanje in evropske zade in poudarilo, da v kolikor se bo začel neki postopek, bo Hrvaška “znala na to odgovoriti”.

Predsednik sodišča Evropske unije v Luksemburgu, pri katerem je Slovenija najavlja možno tožbo proti Hrvaški, je konec decembra za slovenski tisk dejal, da lahko države članice EU-ja tej instituciji tožijo druga drugo, to pa morajo narediti sporazumno in da so take tožbe redke.

“V sporazumih obstaja določilo, da državi članici lahko vložita tožbo druga proti drugi. To morata narediti sporazumno in če se dogovorita, da gresta s tem na sodišče, potem lahko to naredita”, je poudaril tedaj Koen Lenaerts.

Ministrstvo je v petek komentiralo tudi četrtkovo odločitev slovenske vlade, da sprejme nekaj novih izvedbenih zakonov, usklajenih z arbitražno sodbo o meji s Hrvaško. Po redni seji Cerarjeve vlade so bile predlagane spremembe zakona o občinah in njihovem ozemlju, zakon o varstvu narave in zakon o slovenski ekološki coni na morju in epikontinentalnem pasu.

Po predlogu slovenske vlade, bi se moral zakon o občinah spremeniti v tistem delu, ki se nanaša na občino Piran, kateri so bili leta 1994 na zahtevo tedanjega parlamenta in v soglasju tedanje vlade Janeza Drnovška, “priključeni” zaselki Mlini, Škodelin, Bužini in Škrilje na levem bregu Dragonje. Vlada v Ljubljani je predlog zakona obrazložila s tolmačenjem, da je omenjeno ozemlje levega brega Dragonje z odločitvijo arbitra “pripadlo” Hrvaški in se vrne v hrvaško pristojnost.

“Mlini, Škudelin, Bužin in Škrilje so bili in so ostali del Republike Hrvaške in pod nadzorom hrvaških državnih teles, tako prej, kot tudi po osamosvojitvi Republike Hrvaške, njihovi meščani so bili in so hrvaški prebivalci. Zato ta slovenska poteza nima nikakršnega učinka na prebivalce teh naselij”, je poudarilo ministrstvo.

“Ta slovenski zakon, sprejet v devetdesetih letih, ki je protipravno vključil del hrvaškega področja, ni pa na noben način vplival na državno mejo med dvema državama. Med drugim je Hrvaška takoj po sprejemu tega zakona protestirala in je Slovenija hitro suspendirala sporne odredbe, ki se od tedaj sploh niso uporabljale”, je sporočilo hrvaško ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.

logo-topnews (1)

 

 

Sorodne vsebine

Top na spletu